»S tem smo želeli priti čim bliže ljudem, do vsake slovenske vasi in do zadnje slovenske družine, da bi vsi znali prepoznati osebo z demenco, kateri so prvi znaki in to osebo nato čim prej pripeljati k zdravniku.«

»ZDUS aktivno nastopa v zagovorništvu pravic starejših, tudi oseb z demenco in njihovih svojcev.«

»Mi smo absolutno proti temu in to je kršenje človekovih pravic oseb z demenco.«

»Ne smemo tudi pozabiti, kaj se je dogajalo v času zapovedane socialne izolacije, v času epidemije covida-19, ki je še posebej škodovala tudi osebam z demenco.«

»Osebe z demenco so samo na začetku bolezni še delno samostojne, potem pa vedno manj, in so potem vedno bolj odvisne od pomoči drugih. Največ ljudi z demenco pa živi doma in v zadnjem času se osredotočamo nanje: da bi se zanje izboljšala kakovost življenja.«

»Kako se pogovarjati z dementno osebo, kako jo pomiriti, če se razburi? Ena od oskrbovank tako nenehno govori isto zgodbo, kar bi nepoučenega človeka lahko hitro iztirilo, a kot v filmu poudari sočutni negovalec, je zanje zelo pomembno, da jim prisluhnemo, da jih ne utrujamo z vprašanji, kaj se je zgodilo pretekli teden, saj tega spomina nimajo, zelo dobro pa vedo, kaj se je recimo zgodilo pred 50 leti. 'Velikokrat ne najdejo besed, zato je pomembno, da govorijo zgodbo, ki jo poznajo, tudi zaradi tega, ker so suvereni pri samih besedah.'«

»Za koga? Za narod. Za koga? Za partijo. Za koga? Za Tita.«

»To nam omogoča, da se soočamo z norostjo, pa ne znorimo.«

»Ko smo spreminjali koncept dela, je bilo težko za vse nas. Prvo vprašanje, s katerim se soočamo zaposleni v domovih, je vprašanje varnosti, kar najlažje zagotoviš z zaprtim oddelkom. Toda to ni tisto, kar bi si želeli za naše starše ali zase. Zato smo v okviru projekta celostne oskrbe osebe z demenco razvijali ozaveščanje vseh zaposlenih, sprva ožje delovne skupine, da smo se otresli tega strahu, da smo začeli na neki način sobivati z oskrbovanci. Ni bilo lahko. Tveganje je, strah je, toda višji cilj, to je kakovost življenja, je prevladoval.«